ČESTITKA

Prijetne praznike in ... :-) 2013.

"Ja ... pa veliko raziskovanj in novih odkritij ..."
"Seveda, Jon ... tudi tega :-)"

PREHOD

Bila sem zaposlena z delom na računalniku, ko sem za seboj zaslišala:
TOINK ... TOINK ... TOINK ... TOINK ...
Ozrla sem se preko rame in zagledala Jona, ki je navdušeno poskakoval po sobi.
"Živio! Si se vrnil z raziskovalnega pohoda?" sem ga vprašala.
"Mhm!" je veselo zabrundal ne da bi nehal poskakovati.
TOINK ... TOINK ... TOINK ... TOINK ...
"Delaš prehode?" me je nato vprašal.
"Kakšne prehode?"
"Takšne, ki ti odprejo vrata v nove galaksije! Kot tisto očkovo darilo."
"Aha, saj res ... darilo," sem se spomnila in opazovala Jona pri poskakovanju.
"Ko sva z Lunom rešila nalogo so nastali tako lepi barvni vzorci, ki so se med seboj prelivali ... Ti imaš tudi nekaj podobnega."
Tedaj sem se spomnila, da govori o mandalah, ki sem jih imela postavljene na mizi.Svetloba, ki je prihajala skozi okno, je prosevala skozi barvo in prozoren medij ter projecirala mandalo v prostor. Jonu se je zdelo grozno zabavno, ko je tako skakal z enega barvnega madeža na drugega in pri tem krilil z rokami in lovil ravnotežje.
TOINK ... TOINK ... TOINK ... TOINK ...

TOINK ... TOINK ... TOINK ... TOINK ...
"Kaj je bilo na drugi strani prehoda?" sem ga nato radovedno vprašala, on pa se je samo nagajivo nasmehnil.
"Imaš še kašne?" je vprašal in pokazal na 3D-mandale na mizi.
"Imam."
Po mizi sem razstavila še ostale mandale, Jon pa je poskakoval od ene do druge in si jih z zanimanjem ogledoval.

TOINK ... TOINK ... TOINK ... TOINK ...

TOINK ... TOINK ... TOINK ... TOINK ...
"Kaj si videl na drugi strani prehoda?" sem še enkrat poskusila izvedeti, Jon pa se je nagajivo zahihital.
"Mi ne boš povedal?"
"TOINK ... tonik ... TOINK ... toink ..." je pričel prepevati in odskakljal skozi vrata.
"No, ja. Všeč mu je, da nekaj ve, jaz pa ne. Nekega dne mi bo že povedal."

JON

Ko sem sedela za računalnikom in premišljevala, kaj naj napišem v svoj spletni dnevnik, se je za moj hrbet prikradel mali, radovedni Metanček Jon in pokukal preko moje rame.
"Kaj pa počneš?" ga je zanimalo.
"O, pozdravljen Jon!"
"Kaj pa počneš?" je ponovil vprašanje.."Premišljujem o tem, kaj bi napisala v svoj spletni dnevnik."
"Hmmm .... Kaj pa, ko bi napisala, da sem od očka dobil darilo!" je vzkliknil od navdušenja.
"Darilo?"
"Napravo, ki odpira vrata v nove galaksije." 
"Kaj res?"
"Res. Lun mi je pomagal pri reševanju naloge, tako da sva odprla prehod v drugo galaksijo ..."
"Kam pa greš?" sem se obrnila in videla le še njegove pete, ki so odbrzele skozi vrata.
"Raziskovat ..." se je še zaslišal pojemajoči glas za razposajenim Jonom, nato pa se je v sobi slišalo le še tiho brnenje računalnika.